Razstava o veliki raziskovalki slovenske ljudske pesmi, slovenistki in etnomuzikologinji dr. Zmagi Kumer, je opredmetena zgodba o njeni pripadnosti rojstnemu kraju in domovini. Je prikaz dela raziskovalke, ki je bila vseskozi tiho povezana z izročilom svojega kraja: tako kot so ribniški krošnjarji s svojimi krošnjami odhajali po svetu, tako je šla, obogatena s kulturnim spominom rodne doline, v svet Zmaga Kumer, se neštetokrat vračala in se z bogastvom svojega raziskovalnega dela, prikazanega v obliki razstave, dokončno vrnila.
V razstavi se povezujejo tri zgodbe, ki se med seboj prepletajo na poseben način. Prva je osebna zgodba Zmage Kumer, 24. aprila leta 1924 rojene v Ribnici. Predstavljena je z zapuščino, ki jo je Zmaga Kumer namenila svojemu rojstnemu kraju, vključno z bogato osebno knjižnico. Simbolično predstavljeni osebni predmeti in muzejska oživitev njenega delovnega okolja se na razstavi prepletajo: osebna pot Zmage Kumer je namreč neločljivo povezana z zgodbo njenega raziskovalnega dela, ki pomeni drugo zgodbo razstave.
Etnomuzikološka pot Zmage Kumer, ves čas povezana z Glasbenonarodopisnim inštitutom v Ljubljani, se razkriva v prikazu na panojih, v knjižnici, v mali muzejski postavitvi, ki skuša simbolično opredmetiti njeno raziskovalno iskanje, predvsem pa v predstavitvi njenih objav.
Muzejski prikaz zaključuje tretja zgodba, povezana z rezultati njenega raziskovanja in hkrati s pesemskim izročilom Ribnice in njenih ljudi. Ta zgodba je prelita v zvočne zapise: s pesmijo in glasbo, dostopno z dotikom na zaslon, vsakič znova razkrije delček izročila, ki se mu je Zmaga Kumer posvetila s svojim življenjem in delom.