• Občasna razstava

Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə

Rokodelski Center Reastava Krosnjarstvo 9

Krošnjarstvo, sicer tradicionalna oblika srednjeveške trgovine, je bilo še posebej močno zastopano na ribniško-kočevskem območju, prav zaradi posebnih privilegijev, ki so jih prebivalci teh krajev dobili zaradi nemirnih časov, turških vpadov in omejevanja kmečke trgovine v 15. stoletju. Privilegij cesarja Friderika III. iz leta 1492 je bil takrat začasen ukrep, ki pa je s kasnejšimi potrditvami postal pravna podlaga za razvoj krošnjarstva na ribniško-kočevskem območju.

Z razstavo, ki smo jo v Muzeju Ribnica pripravili ob 520-letnici krošnjarskega patenta, smo želeli čim širše predstaviti razvoj in pomen krošnjarstva ter izpostaviti pečat, ki ga je ta način preživetja pustil na ljudeh v domačem kraju, pa tudi širše.

Trgovina, prodaja in povezanost s širnim svetom so določale ribniško-kočevski prostor skozi stoletja. Na Kočevskem je po drugi svetovni vojni ta oblika trgovine usahnila, medtem ko se je na Ribniškem le preoblikovala, našla nove prodajne poti in se na ta način, kljub času, ki ni bil naklonjen lesenim in lončenim izdelkom, ohranila vse do danes.

Na razstavi izstopa ribniški krošnjar, ki se je, kot pove že sam naslov razstave, podal križem po svetu, da bi prodajal svojo robo. Ravno po tem, da je prodajal izdelke, ki so bili narejeni na Ribniškem, je tudi poseben, in temu tudi pripisujemo obstanek tovrstne trgovine. Kajti s tem, da je prodajal ribniško robo, ni ogrožal novo nastajajočih trgovin z galanterijskim in mešanim blagom, ki so se pričele razvijati konec 19. stoletja in v 20. stoletju.

Obiskovalec na razstavi spozna načine prodaje, različna poimenovanja, ki so jih naši krošnjarji dobivali po krajih, kjer so prodajali, predstavljena je družina ribniškega krošnjarja in njegov kvartir.

Posebej sta na razstavi izpostavljeni dve zgodbi, tako v sliki kot v besedi.

Zgodbo družine Cvar-Debeljak spremljamo skozi dokumentarni 45-minutni film. Osrednja oseba je gospod Ivan Debeljak iz Beograda, ki pripovedovanje zgodbo svoje družine. Drugo zgodbo, o krošnjarju Janezu Prijatelju, spoznavamo skozi oči njegove hčerke Metke Klun, ki se dobro spominja očetovih zdomarskih poti in družine v Amstettnu, pri kateri je njen oče imel svoj kvartir. Poleg multimedijskih vsebin omenjenih zgodb predstavljamo tudi pogovor z Janezom Ambrožičem, krošnjarjem, ki še vedno zdoma s svojo robo po Avstriji. Obiskovalcem je na ogled tudi film o sestavljanju krošnje z Rudijem Zajcem, ki je bil posnet v zgodnjih 90-ih letih 20. stoletja za arhiv Muzeja Ribnica.

Na razstavi dobimo tudi odgovore na vprašanje, kje danes srečamo ribniškega krošnjarja?

Vabljeni!

Fotogalerija

VIDEO VSEBINE

Predstavitev družine

Potek trgovanja

Čas zdomanja

Življenje med Avstrijo in Ribnico

Položaj zdomarske družine

Družina v času očetove odsotnosti

2019 © Rokodelski center Ribnica. Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna | Piškotki

Lasinzastave Logo
Logo Erasmus
Las Logo
Logo Chance