V sredo, 15. oktobra, je v dvorani Rokodelskega centra Ribnica potekal dogodek, ki je bil namenjen predstavitvi dosedanjega dela skupine za pripravo dopolnitev Parka kulturnikov. Park kulturnikov v ribniškem gradu letos praznuje že 43 let. Ustanovljen je bil leta 1982 in velja za največji tovrstni spominski park v Sloveniji. V njem je zapisanih kar 68 zaslužnih posameznikov – pesnikov, pisateljev, likovnikov, znanstvenikov, politikov, organizatorjev in mecenov, domačinov in gostov, ki jih je rodila ali hranila, vedno pa navdihovala Ribniška dolina, kot je zapisano na vodnjaku v parku. Snovalec Parka kulturnikov je bil prof. Janez Debeljak, pri tekstovni zasnovi pa mu je pomagal dr. Anton Slodnjak. Park je nastal v času, ko je občina Ribnica obsegala območja današnjih občin Ribnica, Loški Potok in Sodražica, zato so v njem predstavljene osebnosti s tega območja. Na ta temelj se opira tudi delo projektne skupine, ki želi s spoštovanjem prvotne ideje zgodbo nadaljevati in razširiti.
Skupina za pripravo dopolnitve Parka kulturnikov se je oblikovala pod okriljem Muzeja Ribnica v začetku leta 2024 in združuje predstavnike strokovnih ustanov, občin ter zainteresirane posameznike.
V njej sodelujejo: Barbara Šterbenc Svetina (ZRC SAZU), Aleksandra Renčelj Škedelj in Domen Rus (ZVKDS), Marina Gradišnik ( Muzej Ribnica), France Ivanec (Muzejsko društvo Ribnica), Alenka Pahulje (JSKD OI Ribnica in Turistično društvo Ribnica), Domen Češarek (Knjižnica Miklova hiša), Ana Koščak (Galerija Miklova hiša), Ludvik Mihelič (strokovni sodelavec za območje Občine Sodražica) in Vlado Mohar (strokovni sodelavec za območje Občine Loški Potok).
Na javni poziv sta se odzvala tudi Breda Oražem, aktivna članica številnih društev in edina še živa članica prvega odbora za vzpostavitev Parka kulturnikov iz 60. let 20. stoletja, ter Miha Benčina, ki zaključuje študij arhitekture. S strani občin sodelujejo še Nuša Pintar Grebenc (Občina Ribnica), Petra Marn (Občina Sodražica) in Vinko Košmerlj (Občina Loški Potok).
Ena skupina pripravlja izbor novih imen za vključitev v park, zbira biografske podatke in pripravlja kratke opise življenja in dela teh posameznikov. Druga pa išče rešitve prostorske ureditve, oživitve in sodobne interpretacije prostora. Za potrebe analize možnosti širitve spominskega parka sta Aleksandra Renčelj Škedelj in Domen Rus pripravila strokovno študijo, kjer sta opisala nastanek grajskega parka in parka kulturnikov in opisala tudi trenutno stanje.
Skupina za vsebino pa je pripravila nabor 58 imen zaslužnih posameznikov iz vseh treh občin – Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Ta seznam predstavlja izhodišče za nadaljnje strokovne presoje, po katerih bo komisija oblikovala končni izbor. Pri zbiranju predlogov je sodelovala tudi širša javnost, ki je prispevala svoje pobude. Pomembno pomoč pri pripravi biografskih opisov je prispeval Martin Grum ( ZRC SAZU), ki je iz svojih zapiskov za nas zbral še kar nekaj imen, ki smo jih lahko nato vključili v raziskavo.
Na sami predstavitvi so člani skupine ob slikovni in opisni projekciji predstavili ključne sklope in rezultate svojega dela. Aleksandra Renčelj Škedelj je predstavila prostorski razvoj grajskega parka – od njegove prenove v 50. in 60. letih do današnjega stanja, Barbara Šterbenc Svetina je pojasnila smernice in kriterije za vpis posameznikov. Domen Češarek je poudaril pomen nabora osebnosti, ki so prvič zbrane v tako celoviti obliki z vsemi potrebnimi podatki, kar predstavlja odlično osnovo tudi za biografski leksikon območja. Nekatera imena posameznikov iz našega nabora ja sam tudi že vpisal v spletni leksikon Obrazi slovenskih pokrajin – Dolenjci.
Ob zaključku predstavitve se je razvil sproščen pogovor med člani skupine in obiskovalci, ki so z zanimanjem delili svoje spomine, predloge in razmišljanja o vlogi parka v današnjem času. Park kulturnikov tako ostaja simbol kulturne identitete Ribniške doline in živ dokaz misli, da veličina človeka ni v bogastvu ali slavi, temveč v sledi, ki jo pusti za sabo.
Poročilo o dogodku pripravila: Marina Gradišnik
Fotografija: Anja Pugelj
