Povzeto po knjižici Valvasorjeva odličja za leto 2022
VALVASORJEVA NAGRADA ZA ENKRATNE DOSEŽKE LETOS V KRANJ, LJUBLJANO IN RIBNICO
Letos je v prostorih Narodne galerije potekala že 52. podelitev Valvasorjevih odličij, najvišjih priznanj na področju muzealstva. Poleg častnih priznanj in Valvasorjevega nageljna se podeljuje tudi nagrada za enkratne dosežke in najžlahtnejša med vsemi nagrada za življenjsko delo.
Komisija za podeljevanje Valvasorjevih odličij je imela letos izjemno težko delo, saj je bil nabor nominacij predvsem za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2022 obsežen, prijavljenih je bilo kar 15 razstav in muzejskih projektov. Po pravilniku lahko komisija izbere le 3 nagrajence za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, in sicer v skladu z uveljavljenimi ocenjevalnimi kriteriji.
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2022 so prejeli:
- Prešeren – pesnik, stalna razstava Gorenjskega muzeja, Kranj. Avtorska skupina: Gašper Peternel (vodja projekta in avtor), Ariana Furlan Prijon, Dušan Grobovšek in Andrej Štular
- Od blizu: ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti, občasna razstava v Moderni galeriji, Ljubljana. Avtorska skupina: mag. Nada Madžarac, prof. mag. Tamara Trček Pečak, mag. Mirta Pavić
- Suhorobarstvo in lončarstvo, stalna razstava v Muzeju Ribnica. Avtorska skupina: Polona Rigler Grm, mag. Marina Gradišnik, Vasja Zidar
Utemeljitev Komisije za podeljevanje Valvasorjevih odličij za razstavo Suhorobarstvo in lončarstvo
Prenovljena stalna razstava v Muzeju Ribnica, delujočem okviru Rokodelskega centra Ribnica, je posvečena tradiciji suhorobarstva in lončarstva ter krošnjarstva v Ribniški dolini.
Te dejavnosti so skozi stoletja v marsičem določale način življenja in identiteto lokalnega prebivalstva, po njih ti kraji slovijo od preteklosti pa vse do današnjih dni.
Razstavo sestavlja več sklopov. Uvodoma so predstavljene naravne danosti, ki so omogočale razvoj suhorobarstva in lončarstva. V nadaljevanju je poudarek na obravnavi surovin in tehnoloških postopkov za obe rokodelski dejavnosti ter premišljeno izbiro predmetov in ustrezno ambientalno postavitvijo. V osrčju razstave so ustvarjalci prostor namenili zgodovini Ribnice in okolice, od leta 1492, ko je bil Ribnici podeljen krošnjarski patent, prek turških vpadov do sodobnosti.
Avtorice razstave so v sodelovanju z izvrstno ekipo sodelavcev povezale preplet snovne in nesnovne dediščine v smiselno celoto. Skozi čas je prikazan razvoj različnih vrst rokodelstva od začetkov do današnjih dni, ko tradicionalno zanje prehaja v sodobno rabo. Razstavo spremlja vsebinsko in strokovno bogat ter privlačno oblikovan katalog.
S sodobnimi prijemi zasnovana razstavna postavitev je prilagojena tudi mladim obiskovalcem in osebam z oviranostmi, saj so vsebine interaktivno nadgrajene z avdiovizualnimi sredstvi in maketo ter za namen rokovanja z izdelanimi predmeti.
Gre za dejanski primer »živega muzeja«, s prepletom tradicije (suhorobarstvo in lončarstvo) in sodobnosti. V to zgodbo so aktivno vpeti tudi obiskovalci, na primer s sodelovanjem na delavnicah pletenja košar in drugih izdelkov ter lončarskih delavnicah.
Razstava in vse dejavnosti Rokodelskega centra Ribnica pripomorejo k razvoju kulturnega in kreativnega turizma ter s tem spodbujajo trajnostni razvoj mesta in njegove okolice.
Odlično pripravljena, domišljena in estetsko oblikovana stalna razstavna postavitev je večletno delo avtoric s sodelavci, ki čutijo prostor in živijo s krajem. Avtorski skupini je z različnimi pristopi in posrečenim povezovanjem klasične in ambientalne postavitve uspelo pripraviti razstavo, privlačno in zanimivo za prav vse generacije, prav tako je velika njena sporočilnost. Razstavni presežek je viden tudi v nevsiljivem sledenju novim trendom trajnosti in močni povezanosti z lokalno skupnostjo.
Od leve proti desni: oblikovalka razstave Manca Filipič skupaj z direktorico Rokodelskega centra Ribnica Tino Peček ter avtorice razstave Vasja Zidar, Polona Rigler Grm in Marina Gradišnik.
