Društvo Slovencev Emona iz Rume v Srbiji je gostoljubno odprlo vrata Muzeju Ribnica za gostovanje razstave o krošnjarstvu, z naslovom Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə, pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta 1492 do danes. Ob tem se posebej zahvaljujemo Društvu Slovencev Emona s predsednikom Zoranom Jovičićem in učiteljici slovenskega jezika pri vseh društvih Slovencev v Vojvodini in koordinatorici stikov za gostovanje razstave v vojvodinskih mestih, Rut Zlobec. Razstava je bila slavnostno odprta, 18.junija, v Gradski biblioteki Atanasije Stojković v Rumi. S svojo prisotnostjo so nas počastili Polonca Kosič, prva sekretarka veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, Zoran Jovičić, predsednik Društva Slovencev Emona, Rut Zlobec, učiteljica slovenskega jezika v vojvodinskih mestih, Uroš Nikolić, direktor Domovinskega muzeja Ruma in Tina Peček, direktorica Rokodelskega centre Ribnica.
Rokodelski center Ribnica je z Muzejem Ribnica pripravil razstavo in obrazstavno publikacijo o krošnjarstvu, z nami pa so bili tudi rokodelci: krošnjar in posodar, Franc Jaklič, pletar Matej Muhič in lončarka Andrejo Bojc. Vemo, da je Ribničan Urban že dolgo časa po vsem svetu znan, je pa veliko krošnjaril tudi po Vojvodini, zato so nam ti kraji še posebej blizu. Vsi skupaj predstavljamo pomemben del rokodelske dediščine, naše sodelovanje pa poteka na mednarodni in medinstitucionalni ravni. Seveda je vzrok vsemu temu Ivan Debeljak, ki še danes živi, dela in prodaja v Beogradu.
Razstave o krošnjarstvu, z naslovom Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə, pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta 1492 do danes je del projekta, ki zajema katalog, razstavo in multimedijske vsebine. Postavljena je bila ob 520 obletnici krošnjarskega patenta. Pravijo, da morata biti dve stvari in vzajemnost, da se nekaj zgodi. Tako vzajemnost je leta 1492 izkazal cesar Friderik III, ko je Kočevarjem, Ribničanom in okoličanom, dal pravico prostega trgovanja z doma pridelanimi in izdelanimi blagom. To so brez davka lahko prodajali po vsem cesarstvu. Zemlja je bila skopa, bile so slabe letine, bil je prelom iz starega veka v novi vek, bil je čas turških vpadov in še mnogo stvari, ki so ljudi silili, da zapustijo rodno grudo in gredo v svet. Pa vendar Ribničan je odšel in se zopet vrnil. Odšel je skromen, reven, s svojo krošnjo na hrbtu, vrnil pa se je obogaten z novimi vedenji in znanji in seveda z nekaj denarja v žepu. Razstava govori ravno o teh vsebinah. Ribniškega krošnjarja vidiš povsod in tudi še danes v Beogradu našega Ivana Debeljaka. Zelo poveden in pomemben je naslov prispevka o krošnjarju v reviji Dom in svet, ki pravi, da NACE PRIDE ZVESTO KOT LASTOVKA VSAKO POMLAD. Seboj prinese svoje srce, dušo, veselje, humornost, delavnost, vztrajnost in potrpežljivost. Krošnjarstvo, je oblika srednjeveške trgovine, ki se je zaradi prilagoditev ohranilo vse do danes. Prilagajali so se izdelki kot tudi načini prodaje. Včasih so prodajali svojo robo peš s krošnjo ali kanonom na rami, konjem in vozom, kolesom, vlakom, avtomobilom, pozneje so imeli trgovine, danes pa prodajajo tudi preko spleta, še vedno pa jih srečamo tako na sejmih kot od hiše do hiše. Pristnost »Ribničana«, šegavega, dobrovoljnega prodajalca izdelkov suhe robe in lončarstva, je pustila pečat v širšem evropskem prostor. Danes ga lahko zasledimo v medijih, filmski produkciji, umetnosti in glasbi. Pogosto ga srečamo tudi na turističnih, etnoloških in protokolarnih prireditvah.
Z veseljem in ponosom smo se predstavili v Rumi. Gotovo se nas bodo zapomnili, če drugače ne, pa po našem krošnjarju, Francu Jakliču, ki ima ribniško dušo in zdomarsko srce.
Prijetno vzdušje se je izkazalo v moči kulture, ki ne pozna meja.
Polona Rigler Grm, muzejska svetovalka Muzeja Ribnica
Foto: Maruša Divjak
