• Stalna razstava

SUHOROBARSTVO & LONČARSTVO

O RAZSTAVI

Prva razstava ribniškega muzeja Suha roba in lončarstva je bila odprta leta 1961 v ribniškem gradu; prenovljena je bila leta 2001.

Zdajšnja prenovljena razstava SUHOROBARSTVO & LONČARSTVO ima svoje domovanje v Rokodelskem centru Ribnica. Želja po prenovi največje in najmočnejše zbirke je zorela več let. Ves čas, od nastanka pa do danes, so nastajale različne vsebine: raziskave, pridobivanje arhivskega, fotografskega in dokumentarnega gradiva, diplomske naloge, doktorske disertacije, publikacije, avdio in video posnetki izdelovanja izdelkov ter manjše tematske razstave, ki so odpirale nove zorne kote vpogleda v življenja suhorobarjev, lončarjev in krošnjarjev.

Vzrok množičnosti in prepoznavnosti obeh dejavnosti so naravno geografski in zgodovinski dejavniki. Skopa kraška zemlja, razdrobljenost in majhnost kmetij, ostri podnebni pogoji in številčnost družin so dejavniki, ki so ljudi dežele suhe robe in lončarstva silili k dodatnim virom zaslužka. S svojo pridnostjo in iznajdljivostjo so začeli izkoriščati naravne danosti, les in glino, ter začeli z izdelovanjem izdelkov in njihovo prodajo.

Za razvoj suhorobarstva in lončarstva so morali biti izpolnjeni osnovni pogoji, med katere sodita dostopnost gradiva ter obvladovanje različnih vrst znanj, kot so poznavanje gradiv, izdelovanje orodij, tehnike izdelovanja izdelkov in tudi prodaje.

Že na začetku 20. stoletja se je začel obseg obeh dejavnosti zmanjševati, saj napredek v proizvodnji gospodinjskih in gospodarskih pripomočkov od takrat dalje največkrat narekuje druge materiale in tehnike izdelovanja.

 Od kdaj je Ribničan Urban po celem svetu znan?

Leta 1492 je avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je prebivalcem Kočevskega, Ribniške doline in okoliških krajev omogočal pravico prostega trgovanja z doma pridelanim in izdelanim blagom po vseh tedanjih avstrijskih deželah, in tako so izdelki oz. »roba« prestopili hišni prag. S svojimi krošnjami so po svetu prodajali izdelke, ki so jih sami izdelali, lončarji lončene, suhorobarji lesene. Razvil se je poseben način trgovanja – krošnjarstvo oz. potujoča trgovina s krošnjo in kanonom na ramenih, pozneje s konji in vozovi, kolesom, vlakom, avtomobilom. V 19. stoletju so se začele razvijati stalne trgovine. Danes prodaja ponekod še vedno poteka od hiše do hiše, večinoma pa na sejmih, tržnicah, trgovinah in na spletu. Izdelava in prodaja pomenita pomemben vir dohodka in določata poseben način življenja.

Ribničane so ljudje, s katerimi so se srečevali, vedno povezovali s humorjem, prebrisanostjo, razposajenostjo in podjetnostjo.

FOTOGRAFIJE RAZSTAVE

Foto Daniel Vincek

UTRINKI IZ ODPRTJA RAZSTAVE

Foto Mitja Ilc

2022 © Rokodelski center Ribnica. Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna | Piškotki

Grb O.r.
Logo Ministrstvo Za Kulturo Rs
Logo Las Ppd Vert 1
Lasinzastave Logo Mali
Srrs Logo Mali